Učil jo je major konjenice Arthur Traenkel. Njuno prijateljstvo je kmalu preseglo dovoljeno razmerje saj so bile poroke med neenakim družbenim položajem prepovedane, poleg tega pa je bil poročen tudi Arthur. Da bi njena družina prikrila sramoto, so Mathildo poslali v Veliko Britanijo, kjer je leta 1906 rodila nezakonsko hčerko Kitty. Razmere v katerih je živela niso ustrezale slogu aristokracije, zato je Mathilda leta 1910 kupila grad na robu Avstro-Ogrske, v Sevnici.

S prihodom grofice je sevniški grad še zadnjič zaživel v svojem sijaju kot sedež velikega posestva. Mathilde je grad opremila z bogatim pohištvom in umetniškimi deli, ki jih je prinesla s seboj z gradu Ebreichsdorf. Grofica je bila visoka in postavna ženska, v spominu preprostega ljudstva pa je ostala kot dobrosrčna in izjemno pravična gospa.

Njena življenjska zgodba se ni končala kot v pravljici, ampak je izgubila dva ljubljena človeka - moža in hčerko. Arthur je leta 1919 zbolel za rakom na grlu, Kitty pa je leta 1921, ko je bila stara 15 let, umrla zaradi meningitisa. Grofica je dala obe trupli balzamirati in ju pokopati v prazno grobnico v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom, ki jo je družina Arco Treankel izbrala za družinski grob. V njem ni grofice, čeprav je bila to njena zadnja želja: po vojni se zaradi nove oblasti in nacionalizacije ni uresničila. Poleg izgube svojih bližnjih je grofica zašla tudi v finančne težave. Pri upravljanju gradu je veliko pomagala Elizabeta Fleischer, ki je bila leta 1920 zaposlena na gradu. Leta 1940 je grofica odšla na zdravljenje v Grado v Italiji. Tam je umrla v starosti 72 let.